Preden se \u010dlovek odlo\u010di, da bo v \u017eivljenju nekaj postal, se \u017ee kot otrok zaljubi v neko dejavnost ali v nek poklic, ki ga \u017eeli uresni\u010diti. Vzrok za tako odlo\u010ditev je v prvi vrsti dru\u017eina, okolica ali slu\u010daj. Tako si izberemo hobije, poklic, \u0161port, umetnost … Poglavitni dejavnik so star\u0161i, prijatelji, znanci, televizija … Pri meni pa je bilo bistveno \u017eivljenje, posvojitev in okolje, kjer sem \u017eivel. Poklic policista me je poklical, ker sem se ve\u010dinoma kot otrok gibal med uniformiranimi ljudmi in se navdu\u0161eval nad junaki iz stripov. Kar pa se pisateljevanja ti\u010de, me je k temu poklicalo nesre\u010dno-sre\u010dno naklju\u010dje, ker sem bil posvojen. Ko si kot otrok odtrgan od biolo\u0161ke mame in se znajde\u0161 v tujem svetu, si izgubljen. Potrebuje\u0161 nekaj, da se najde\u0161 in to nekaj so bile v mojih \u010dasih stripi in mladinske knjige. <\/p>\n\n\n\n
V krizi sem v knjigah na\u0161el navdih in svoj pravlji\u010dni svet, ki pa sem si ga predstavljal po svoje. Kar sem bral, bi spremenil tako, da bi bilo po moje. In tako sem za\u010del pisati … Prvi spisi so bili kot slika, kjer za\u010detnik ri\u0161e skice in je pes podoben pra\u0161i\u010du. Ampak za\u010detki so, le vztrajati je treba, narisati skico, imeti sliko pred seboj, jo kopirati in vaditi. Ko dobi\u0161 mentorja, pa je la\u017eje. Glava je zgoraj, vmes telo, spodaj noge. In nato vzame\u0161 knjigo kratkih zgodb ali celo anekdot in bere\u0161. Kar se prebral na za\u010detku, podobno napi\u0161e\u0161 v svojo zgodbico. Za\u010detek ima\u0161. Prebere\u0161 vmes (telo) in posku\u0161a\u0161 nekaj podobnega napisati, nato pride zaklju\u010dek (noge), ki vse pove\u017eejo in se lahko poslovi\u0161. Ali takole, da bo bolj jasno. Uvod je vedno – jutro ali dobro jutro, jedro – je dan ali dober dan in zaklju\u010dek je – no\u010d ali lahko no\u010d. Tako najde\u0161 okvir zgodbe, vsebina pa ju druga zgodba. Kje iskati vsebino? Preprosto! \u017divljenje samo pi\u0161e zgodbe, le videti jih moramo. Biti moramo dobro opazovalci in kritiki. Kaj se je zgodilo? Kdo ima prav? Kdo je dober in kdo slab? Zakaj se je to zgodilo? Kdo je kriv? Vse to so vpra\u0161anja, ki naredijo zgodbo. Lahko za\u010dnemo pri ‘krivici’, ki se je zgodila in vpletemo vanje osebe. Osebe nekaj delajo, nekaj po\u010dnejo in tudi govorijo. To njihovo dejavnost in govor moramo vnesti v zgodbo. In tako sem napisal prvo zgodbico, \u010drtico o moji mami. Ker sem jo zapustil, je bilo v meni veliko \u010dustev in po\u010dasi so za\u010dela prevladovati v vseh tekstih, ki sem jih pisal. <\/p>\n\n\n\n
Moje prve zgodbice so imele komaj nekaj vrstic. Take sem pisal tam nekje do 10. leta, nato sem pri\u0161el do ene in pol strani velikega zvezka, pri 15. letih sem pri\u0161el do zgodbic okoli deset strani. V osnovni \u0161oli sem \u017ee veljal za \u0161olskega literata in odli\u010dnega pisca \u0161olskih spisov. Potem pa se je zgodilo, da sem postal \u010dlan dramske skupine in sem napisal prvo komedijo do deset strani. V srednji \u0161oli sem spoznal psihologijo in sem leto in pol pisal psiholo\u0161ka razmi\u0161ljanja o moji posvojitvi in kasneje se za\u010del ubadati s tem, kako so napisani romani. Prebiral sem jih, raziskoval njihovo ogrodje, sestavo, vsebino … Kmalu sem ugotovil, da je roman sestavljen iz mno\u017eice kratkih zgodb, ki so povezane, kot zgodbe na\u0161ega \u017eivljenja, le povezati jih je treba in najti samo \u0161e zanimivo in aktualno temo. In tako sem za hobi pisal dalj\u0161e zgodbice, izmi\u0161ljene … Zase! Za lastno zabavo, ne obremenjujo\u010de, spro\u0161\u010deno, brez ambicij … In na tem gradil naprej. Ker me je zanimalo, kako kvaliteten sem, sem eno zgodbo ( 5 strani A4 – na pisalni stroj napisano) poslal na takratno Anteno (1977\/78) in presenetljivo, objavili so jo in zanjo sem dobil avtorski honorar. (danes okoli 300 \u20ac) Neverjetno! A ta potrditev mi je bila dovolj. \u017delel sem se nau\u010diti pisati romane, dobre romane … (ve\u010d o tem v nadaljevanju . . .)<\/p>\n\n\n\nPOT DO DOBREGA PISATELJA (vsaj z mojimi izku\u0161njami) je zelo pisana. Za\u010dne se s preprostimi otro\u0161kimi zgodbicami, ki jih ve\u010dino otro\u0161kih pisateljev pi\u0161e vse \u017eivljenje. Po mojem osebnem mnenju je tudi to talent, \u010de so zgodbice posebne, inovativne, pou\u010dne in zanimive. Takih odli\u010dnih otro\u0161kih pisateljev pa je zelo malo. Ve\u010dinoma so to le tisti, ki nikoli v \u017eivljenju niso napredovali, zato so ostali pri otrocih \u2026 Zahtevno romanopisje zahteva branje, izku\u0161nje, besedni zaklad, poznavanje tematike vsebine, psihologije, sistemov, odli\u010dno opazovanje, predvidevanje \u2026 Pisanje kriminalnih, psiholo\u0161kih, zgodovinskih in tematskih romanov, ki posegajo v \u017eivljenja na\u0161ih prednikov pa potrebuje \u0161tudij, obdelavo, razumevanje \u2026 Napisati zanimiv, berljiv in verodostojen roman, ki secira dru\u017ebeno tkivo in ga bralcu posku\u0161a predstaviti v neolep\u0161ani realisti\u010dno-avtorski sliki, pomeni biti dru\u017ebeno-kriti\u010den in razumeti afere, ki se pojavljajo v dru\u017ebi. Napisati zanimiv roman, ko dose\u017ee\u0161 ta nivo, pa potrebuje veliko popravkov, samokriti\u010dnosti, obdelav. Razlika je, ali pisati roman za nagrade ali za bralce. Mnogi solidni avtorji se lotijo analize nagrajenih romanov, kritikov in komisij, ki ocenjujejo vrednost knji\u017enega dela. Njih ne zanimajo bralci, temve\u010d nagrade. Nagrade pa, posledi\u010dno, prina\u0161ajo kasneje tudi bralce. Ko postaneta avtor in roman znana, ga \u017eelijo tudi bralci oceniti. Zato tak roman prebere veliko bralcev, a le redki so z njim zadovoljni, saj ne prina\u0161a zanimivega branja. Ve\u010dina nagrajenih del je te\u017ekih in po nekaj letih branost in zanimanje usahne. Nekateri nagrajeni avtorji pa med bralci prejmejo negativne notacije in se njihovih del kasneje izogibajo. Nagrade ne pomenijo berljivega teksta in zanimive zgodbe. Velja tudi obratno, ko knji\u017eni kritiki in literarni strokovnjaki zelo zanimive romane ocenjujejo za trivialno literaturo. Mnogo odli\u010dnih in berljivih avtorjev s svojimi deli obvisijo v anonimnosti, saj odli\u010dni avtor in njegova berljiva dela brez mo\u010dne propagande podpore, ki si jih lahko privo\u0161\u010dijo velike zalo\u017ebe, ne prodrejo do bralcev. Danes so vse usluge pla\u010dljive, zato veliko avtorjev in njihova dela ne prodrejo med \u0161ir\u0161e bralstvo. Pri tem so najve\u010dje \u017ertve samozalo\u017eniki, ki nimajo medijske podpore in marketin\u0161kega znanja. (ve\u010d kdaj kasneje)\n\n\n\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Preden se \u010dlovek odlo\u010di, da bo v \u017eivljenju nekaj postal, se \u017ee kot otrok zaljubi v neko dejavnost ali v nek poklic, ki ga \u017eeli uresni\u010diti. Vzrok za tako odlo\u010ditev je v prvi vrsti dru\u017eina, okolica ali slu\u010daj. Tako si izberemo hobije, poklic, \u0161port, umetnost … Poglavitni dejavnik so star\u0161i, prijatelji, znanci, televizija … Pri … <\/p>\n